[ Pobierz całość w formacie PDF ]
o, dotakniti se te bele roke in umreti! Ta as pa je bila
ura dvanajst, krasotica se je kislo nasmehljala, toda,
kakor reeno, v kislobi njenega smehljaja ni bilo oseb-
ne osti, in je izjavila: Jutri! Danes je prepozno!
Red vlada svet! Nemo sem se priporoil s tiho nado v
srcu, da se skoraj vidiva ob ugodnej0 ih okolnostih.
Drugo jutro sem se pouril, da sem bil med prvimi, in
ni bila odve moja brinost, kajti obinstva se je trlo.
Tako pa sem dospel 0 e pravi as pred krasotico in sva
bila e stara znanca.
Gospodina, sem se opraviil, ne mislite o meni,
da sem pri0 el v te prostore brez rokava in brez kravate!
Ne bi se drznil stopiti tak0 en pred va0 e oblije, toda
gnea mi je vzela oboje. Tu je nakazilo, tu denar. Doma
imam ljubljenega sinka, vojno dete, ki koprni, da bo
deleen v mehko kuhanega jajka. Ako me ljubite ...
Oh, se je zaudila, jajce? Kaj pa mislite o meni! Jaz
imam vendar zdrob. Zastran jajc se morate oglasiti on-
stran vee! Majala je glavo in se ni mogla nauditi.
83
DROBI
BESeDA
Prosil sem odpu0 anja, da sem na svetu; nisem vedel,
napisano ni nikjer ...
e se ni pomirila: Oh, ona pa jajca! Kako more olikan
lovek kaj takega misliti!
Sramoval sem se in hitel, da se izgubim. e sem hotel
pokukati v sobo onstran vee, toda nisem mogel niti od-
preti vrat, toliko je bilo notri strank. Raunal sem in pre-
udaril, da je najbolje, ako pustim danes nadaljnje po-
izkuse.
Sklenil sem pa in storil, da sem sledee jutro stal e ob
0 estih pri durih, in ko sem jih odprl, sem vstopil prvi in
res, 0 lo je gladko in sem takoj opravil. Ondu je bila dru-
ga gospodina, zelo prijazna in prav ni visoka navzlic
svoji vani slubi. Blagohotno je sprejela in vknjiila
denar, mi dala pobotnico in niti ni 0 tedila s poukom,
kod je skladi0 e; tja naj uravnam korake, da izroim list-
ini, nakazilo namre in pobotnico, in dobim in prevza-
mem blago.
Zahvalil sem jo in blagoslovil. Nikdar je ne pozabim,
in e bi ivel dvajset let preko smrti.
Veter sladkih nad mi je napenjal jadra in hitro in brez
nezgode me je nesel olni ivljenja pred skladi0 e. Tam
je bilo zbranih blizu petdeset ljudi in so bile izveina
enske, tako reko dame, in je bilo gorko med njimi,
dasi je tisto jutro zmrzovalo.
84
DROBI
BESeDA
Koliko asa smo akali, ne morem natanko povedati,
ker sem pri tisti priliki pogre0 il uro. akali pa smo, da se
je slednji prikazala izza vogala astitljiva osebnost s
kapo in gorjao. Bila je oitno ozlovoljena in ji je bila zla
volja brez ozira na druge vzroke povsem upraviena e
po nedopustno zanikrni kakovosti okrepila, ki je deh-
telo od nje; in nam je osebnost stavila dve vpra0 anji:
Prvi: Ali hoemo s silo vdreti vrata? Drugi: Ali smo
ljudje ali zverine?
Zavest krivde nas je tlaila, pobiti smo molali. Ali
nevolja oblasti boli nagle smrti nas varuj, Gospod, in
nevolje oblasti! in da odvrnem huj0 e gorje, sem se
osmelil in izpregovoril: Ne tajimo, sem rekel, svoje ne-
rodnosti; toda ko smo gre0 ili, gre0 ili nismo iz zlobe,
ampak iz nevednosti. e ne po pravici, vsaj po milosti
naj nam ne umakne svoje naklonjenosti.
astita osebnost je dvignila roko z gorjao in mi vzela
besedo. Izjavila je, da zdaj ona govori.
Napeto smo poslu0 ali, kaj bo in kako se nam odloi
usoda.
astita osebnost si je s pestjo obrisala brke, oi in nos
in potem razodela, da lahko kar gremo, zakaj uradova-
lo se danes ne bo prej nego ob 0 tirih in ne dalj nego do
petih.
Red vlada svet. Pokorili smo se in tiho od0 li. Ob 0 tirih
pa smo se vrnili in ko smo bili vsi zbrani, je zopet pri-
85
DROBI
BESeDA
renalo okoli vogala in je bila oblast. Zmajala je astit-
ljivo glavo in nas vpra0 ala, emu smo pravzaprav pri0 li,
ko danes sploh ni jajc. Spogledali smo se. Nikdo ni ve-
del, kaj bi. Polni zaupanja pa so drugi vame upirali oi,
jaz naj jim pomagam.
Nisem mogel odrei. Prosil sem najprej oblast, da ji
smem prigati smotko.
Ogoreno je odklonila ogenj, smotko pa je sprejela.
Polovico je odgriznila, ostanek porinila v ep. Pogled se
ji je poasi ublail.
Zdaj sem ji poloil pred noge vdano vpra0 anje, ali in
kdaj bi smeli zopet priti.
Skomignila je z ramami. Ha! morebiti dobimo jajca
jutri, morebiti ez 0 tirinajst dni ...
Kod in kako bi lahko to izvedeli, da ne bomo po ne-
potrebnem komurkoli v napotje in pohuj0 anje?
Pouila nas je, da ona ni Bog in niti ne vsegavedoa.
Genila jo je pa na0 a nebogljenost in nam je namignila,
da je vasi med 0 esto in sedmo zjutraj tista ura, ko dele
strankam blago iz skladi0 a.
Pokimala je, obrnila nam hrbet in nas milostno od-
slovila.
Na0 e geslo je: Vztrajati! pa sem vztrajal. Dan za
dnem sem prihajal rano v jutro pred skladi0 e in akal
do veera; kosilo sem si jemal s sabo v papirju, da se mi
86
DROBI
BESeDA
ne pripeti, da zamudim pravi trenutek in bi me bridki
oitki preganjali vse ive dni.
Bilo je osmi dan, ko je mimo prineslo tovari0 a Kopi-
tarja. Ustavil se je, ogledaval me od vseh strani in se za-
udil, ali sem 0 e iv. I0 ejo me namre, ker sem kar izo-
stal iz urada in nisem poslal nobene vesti.
Glej jih! Mar sem izostal iz zanikrnosti, mar iz leno-
be? Ampak treba je vztrajati to naj sporoi 0 efu, sem
ga naprosil. Vztrajnost je porok uspeha.
V uspeh sem trdno zaupal. In mi je res pri0 el tako bli-
zu, da sem ga skoraj prijel. Kajti jajca so dospela. Sam
sem jih videl na tele svoje oi, vabljivo so se mi smeja-
la, e sem molil roko pa so me zadnji hip zavrnili in
spoznali, da je moja nakaznica stara e nad mesec dni,
sirota pa tega nisem vedel niti ni bilo nikoder napisano.
Red vlada svet! Pokril sem se s cilindrom in zopet 0 el
in stopil pred gospoda predsednika.
O, me je pozdravil, saj midva se e poznava! Vi ste
mo zaradi drv.
Ne, sem odgovoril, oprostite, da sem na svetu! Po-
treben bi bil pa tudi drv, toda ne upam se zanje poga-
njati, dokler uspe0 no ne uredim zadeve zastran jajc. e-
na namre nima asa, ker se obira okrog moke. In sem
ga spomnil, da imam ljubljenega sinka, devet mesecev
starega itd. itd. itd., skratka, da je naklonjeno mi naka-
zilo e preteklo.
87
DROBI
BESeDA
Izborno, je rekel, tu imate drugo. Kadar bi si pa
eleli drv brez skrbi, ne stane ve nego besedo, da
dobite nakazilo.
Potem so tekli dnevi in dnevi, vse je bilo v redu, le jajc
ni bilo. Kmetovalci so trdili, da se zde kuram cene pre-
nizke in ne marajo lei, dokler se njihovim proizvodom
ne zvi0 a tarifa. Kmetovalci so po0 teni ljudje in ne lae-
jo, razen e imajo vzroke. Pa kakorkoli konec koncev
je neumorno prizadevanje aprovizacije vendarle doseg-
lo in dobilo zaeleno blago; moji vztrajnosti pa se je po-
sreilo mimo vseh zaprek zmagoslavno se priobriti zo-
pet tik do jajc. In sem mislil, da jih e imam. Pa jim je ba0
oni dan poskoila cena za dva vinarja in sem moral naj-
prej nazaj k prijazni gospodini, da doplaam primanjk-
ljaj, pa je nisem koj na0 el, ker se je bila preselila v dru-
ge prostore. In ko so me po0 iljali po stopnicah gor in
dol, iz ene hi0 e v drugo, in ko je bilo to opravljeno in
sem pri0 el truden in zbit, raztrgan in povaljan zopet na
vrsto, jajc ni bilo ve.
O, kaj mi je hotela tolaba, da se sprio ugodnej0 e
cene zdaj kure bolj urijo in je priakovati blinji teden
nove po0 iljatve! Mar naj tolabo skuham v mehko?
Do0 lo pa je od 0 efa priporoeno pismo: Ako me ne bo
pri tej prii v pisarno in ako s tehtnimi razlogi ne opra-
viim svoje odsotnosti, naj si samemu pripi0 em posledi-
ce!
88
DROBI
BESeDA
Bil sem pri kraju. Ali oitati si nimam niesar; kar je
bilo v mojih moeh, sem storil, vi0 ji sili pa se moram
ukloniti.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]